EriKo

Ko se sprehajamo po gozdu, pogosto občudujemo krošnje, liste ali mogočna debla dreves, redkeje ali pa nikoli ne pomislimo na pomembno vlogo, ki jo ima lubje je namreč zunanja plast drevesa, ki deluje kot naravni zaščitni oklep. Brez njega bi bila drevesa veliko bolj izpostavljena vremenu, škodljivcem in boleznim. Opravlja pa več pomembnih nalog.

Njegova osnovna funkcija je zaščita notranjih plasti drevesa. Deluje kot nekakšen ščit pred mrazom in vročino. Prav tako varuje drevo pred mehanskimi poškodbami, ki jih lahko povzročijo živali, padajoče veje ali človek. V notranjih plasteh lubja potekajo tudi pomembni procesi prenosa hranilnih snovi iz listov v druge dele drevesa. Poleg zaščite pa ima še eno pomembno vlogo – pomaga drevesu pri obrambi pred škodljivci. Nekatera drevesa vsebujejo v lubju posebne snovi, ki delujejo kot naravni antiseptiki ali repelenti. Tako lahko drevo bolje kljubuje napadom gliv, bakterij in različnih insektov. Ni pa lubje pomembno samo za drevesa, temveč ima tudi številne uporabne lastnosti za človeka. Ljudje ga uporabljamo že stoletja. Ena bolj znanih uporab je v vrtnarstvu in urejanju okolice. Zlasti borovo se pogosto uporablja kot zastirka za gredice na vrtovih. Takšna zastirka pomaga zadrževati vlago v tleh, preprečuje rast plevela in izboljšuje videz vrtnih površin. Ima pa lubje tudi veliko vlogo v farmaciji in tradicionalni medicini. Iz nekaterih vrst dreves pridobivajo zdravilne učinkovine. Takšen primer je lubje vrbe, iz katerega so v preteklosti pridobivali snov, ki je bila osnova za razvoj zdravila, podobnega današnjemu aspirinu. Uporablja se tudi v industriji. Iz hrastovega plutovca nastaja pluta, ki jo uporabljamo za zamaške steklenic, izolacijske materiale ali talne obloge.

Nekatere vrste lubja vsebujejo tudi tanine, ki se uporabljajo pri strojenju usnja. Poleg praktičnih uporab ima lubje pomembno vlogo tudi v naravnem okolju. V razpokah in nepravilnostih živijo številne majhne živali, insekti, lišaji in mahovi. Na ta način prispeva k bogati biotski raznovrstnosti gozdov.

Ko se sprehajamo po gozdu, pogosto občudujemo krošnje, liste ali mogočna debla dreves, redkeje ali pa nikoli ne pomislimo na pomembno vlogo, ki jo ima lubje je namreč zunanja plast drevesa, ki deluje kot naravni zaščitni oklep. Brez njega bi bila drevesa veliko bolj izpostavljena vremenu, škodljivcem in boleznim. Opravlja pa več pomembnih nalog.

Njegova osnovna funkcija je zaščita notranjih plasti drevesa. Deluje kot nekakšen ščit pred mrazom in vročino. Prav tako varuje drevo pred mehanskimi poškodbami, ki jih lahko povzročijo živali, padajoče veje ali človek. V notranjih plasteh lubja potekajo tudi pomembni procesi prenosa hranilnih snovi iz listov v druge dele drevesa. Poleg zaščite pa ima še eno pomembno vlogo – pomaga drevesu pri obrambi pred škodljivci. Nekatera drevesa vsebujejo v lubju posebne snovi, ki delujejo kot naravni antiseptiki ali repelenti. Tako lahko drevo bolje kljubuje napadom gliv, bakterij in različnih insektov. Ni pa lubje pomembno samo za drevesa, temveč ima tudi številne uporabne lastnosti za človeka. Ljudje ga uporabljamo že stoletja. Ena bolj znanih uporab je v vrtnarstvu in urejanju okolice. Zlasti borovo se pogosto uporablja kot zastirka za gredice na vrtovih. Takšna zastirka pomaga zadrževati vlago v tleh, preprečuje rast plevela in izboljšuje videz vrtnih površin. Ima pa lubje tudi veliko vlogo v farmaciji in tradicionalni medicini. Iz nekaterih vrst dreves pridobivajo zdravilne učinkovine. Takšen primer je lubje vrbe, iz katerega so v preteklosti pridobivali snov, ki je bila osnova za razvoj zdravila, podobnega današnjemu aspirinu. Uporablja se tudi v industriji. Iz hrastovega plutovca nastaja pluta, ki jo uporabljamo za zamaške steklenic, izolacijske materiale ali talne obloge.

Nekatere vrste lubja vsebujejo tudi tanine, ki se uporabljajo pri strojenju usnja. Poleg praktičnih uporab ima lubje pomembno vlogo tudi v naravnem okolju. V razpokah in nepravilnostih živijo številne majhne živali, insekti, lišaji in mahovi. Na ta način prispeva k bogati biotski raznovrstnosti gozdov.